Tema: Predstava Bitter Wheat o Harveyju Weinsteinu

»Seveda sva z Davidom govorila o tem, koliko naj bo moj lik podoben Weinsteinu, kar mislim, da niti ni. Z njim nisem imel zadostnega odnosa ... Škandal je prej izhodiščna točka za razmislek o načinu obnašanja, ki obstaja že stoletja.«

»Ženske so se tako dolgo bale izgube svojih služb, da so bile pripravljene ogromno pretrpeti. Upam, da se to spreminja. Izjemno pomembno je, da se o tem pogovarjamo.«

»Lik se mi je zdel velik izziv, drama pa zelo dobra, tako da me ni bilo treba dolgo prepričevati, da sem sprejel.«

»Seveda. V Hollywoodu so se zgodile že veliko bolj čudne stvari. Bilo pa bi težko, ker si ne predstavljam, da bi ženske hotele sodelovati pri kakem njegovem projektu – in če bi sodelovale, bi jih križali.«

»Fein je absolutno negativen lik – ni pa niansiran. Malkovichevo rentačenje je enodimenzionalno, celo monotono. Umetno so ga odebelili in Mamet, ki je predstavo tudi režiral, poskuša izsiliti smeh na podlagi tega, da je protagonist pretežek, kot da je to najboljši način, da se ga sesuje. Daj no, David, lahko meriš višje.«

»To je ciklično in je cinično. Gre za utrjevanje dinamike moči na odru in za njim, za to, da je mlada in neizkušena igralka postavljena ob hollywoodskega zvezdnika. To je utrjevanje sistema, ki naj bi ga predstava kritizirala, in je prispevek k družbi, v kateri se zdi smeh sprejemljiv odgovor na tako vedenje. V več pogledih zapravljena priložnost.«

»Satira manipulativnega mogula je neverjetno štorasta: kljub močni prezenci Johna Malkovicha je predstava redek primer Davida Mameta, ki je zdrsnil pod svoj standard.«

»Nisem prepričan, da je Feinova zgodba – in zgodba moža, ki ga je navdahnil – tako preprosta. Bitter Wheat bi bila občutno boljša predstava, če bi bila bolj poglobljena. Če predpostavljamo, da jo je bilo sploh treba napisati.«

»Isto neiskrenost, kot so jo premogli vsi Miramaxovi filmi sredi devetdesetih.«